V organizaciji Life Learning Academia smo se sredi pomladanskih mesecev 2016 odločili, da bomo sestanke pri katerih ne potrebujemo veliko predstavitvenih materialov ali tehnologije izvajali izven pisarniških prostorov.
Zakaj?
To se nam je zdelo pomembno zato, ker večina managerjev in ostalih pisarniških delavcev delo opravlja sede, delavniki pa so dandanes vse daljši. Vse to pa zagotovo ni dobro za naše telo in um.
Na sestanku izven pisarne (sprehod), pa v telo vnesemo svež zrak in se hkrati razgibamo. Še več! Med gibanjem/sprehodom bolje čutno zaznavamo, saj si zapomnimo slike, zvoke ali druge okoliščine, ki so okoli nas in so zato tovrstni sestanki uspešni in učinkoviti za vse tipe oseb (slušni, vizuelni in kinestetični).
Ko smo pričeli projekt izvajati, smo naključno »naleteli« na raziskavo, ki jo prilagamo in veseli nas, da so poleg zgoraj navedenih učinkov tovrstnih sestankov izven pisarniških prostorov tudi ostali, ki blagodejno vplivajo na stimualacijo naših možganov.
Tudi svetovno uveljavljeni in prepoznavni podjetji Google in Apple sta v svojo strategijo delovanja uvedli »sestanke na sprehodu« in ostala »poslovna sprehajalna srečanja«. Rezultati kažejo, da so takšni sestanki in srečanja dobri.
Primer strokovne razlage:
Poznate koga, ki med pogovorom po telefonu hodi gor in dol po prostoru?
Razlog za to je v veliki meri nevrološke narave (povezano z dvemi povezanimi živci v možganih).
Živec za oddajajo informacij med gibanjem in živec, ki oddaja informacije med zvokom, oz. med tem, ko govorimo. Oba sta v možganih nekako povezana.
Ljudje smo nevrološko in žično bitje. Oboje hkrati.
Živec, ki prenaša podatke gibanje in živec, ki prenaša zvok informacij v možganih, se združita v osmem lobanjskem predelu živcev, ki se imenuje vestibulocochlear. To v nadaljevanju pomeni, da ko se stimulira enega od teh dveh živcev, deluje tudi drugi. Ni čudno torej, da se ljudje selijo, ko so v fazi poslušanja ali govorjenja.
Strokovnjaki ugotavljajo, da tudi v razredu, nekateri med poukom izražajo težnjo po gibanju. To je povsem naravno in otroci pri tem niso nič »krivi« saj imajo le tako zgrajene/sestavljene možgane.
Ko se pogovarjate in ste v tem času tudi v gibanju/se premikate s tem tudi vzpodbujate možgane, da optimalno delujejo. Torej so posledično po takšnem sestanku »Walk while you talk« , lahko učinki boljši. Ne smemo pa zanemariti dejstva, da je to pomembno tudi v šoli za učence/dijake, saj lahko tako bolj optimalno sprejemajo snov in dosegajo boljši učni uspeh/akademski rezultat.
Vabimo tudi ostale organizacije, da nam sledijo in dovolijo svojim sodelavcem gibanje med sestankom ali telefonskim pogovorom.

Original članek:
Allow kids to walk or move while they talk and listen.
Do you know someone who paces or walks when talking on the phone? There’s a neurological reason for that and it largely has to do with the convergence of two nerves in the brain.
The nerve that transmits movement information and the nerve that transmits sound information in the brain join together to form the eighth cranial nerve, which is called the vestibulocochlear nerve. When either of these two nerves is stimulated, so is the other. No wonder people move when they are listening—think of people at a music concert. We are neurologically wired to be doing both at the same time.
In the classroom, as kids listen to instruction, you will see them hankering to move. Naturally. That’s not just kids being kids, that’s the way brains are built.
This is partly why the brilliant minds at Google and Apple find such improved creative and problem solving results from holding a meeting at the same time they are taking a walk. Walking meetings, they call them, and it’s a brilliant strategy.
Allow kids to walk or move their bodies as they talk and listen to foster optimal brain function and better academic outcomes.
Vir: