Triglavski narodni park TNP

Vizija Triglavskega narodnega parka

Triglavski narodni park je kot edinstveno zavarovano območje v alpskem svetu prednostno namenjeno ohranjanju ekosistemov in naravnih procesov, naravnih vrednot, pestrosti habitatnih tipov, živalskih in rastlinskih vrst ter kakovosti in pestrosti krajin.

V naseljenih delih narodnega parka je poudarek na ohranjanju kulturne dediščine in kakovosti kulturne krajine, ki je rezultat dolgoletnega sožitja domačinov in narave. Lokalnim prebivalcem se ob podpori ustreznih vladnih resorjev zagotavljajo gospodarski in družbeni pogoji za trajnostni razvoj dejavnosti, ki omogočajo in podpirajo ohranjanje poselitve, kakovostno bivalno in delovno okolje, značilno identiteto in tradicionalno rabo naravnih dobrin.

Triglavski narodni park je edini narodni park v Sloveniji. Ime je dobil po Triglavu, ki se v osrčju parka dviguje najvišje (2864 m) in je hkrati tudi najvišji slovenski vrh.

Triglavski narodni park se razprostira na severozahodu Slovenije ob meji z Italijo in blizu meje z Avstrijo, na jugovzhodnem delu alpskega masiva. Skoraj popolnoma se prekriva z Vzhodnimi Julijskimi Alpami.

Obsega 840 kvadratnih kilometrov, kar je štiri odstotke površine Slovenije. Spada med najstarejše evropske parke; prvo varovanje sega v leto 1924, ko je bil ustanovljen Alpski varstveni park.

Mejniki v zgodovini Triglavskega narodnega parka

• 1908, predlog dr. Albina Belarja za varstveni park nad Komarčo
• 1924, nastanek »Alpskega varstvenega parka« v dolini Triglavskih jezer (1600 ha)
• 1961, odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za »Triglavski narodni park« (2000 ha)
• 1981, uzakonitev Triglavskega narodnega parka z Zakonom o Triglavskem narodnem parku
• 2010, nov Zakon o Triglavskem narodnem parku in povečanje parka (vključitev naselja Kneške ravne z bližnjo okolico)