Občina Odranci je bila ustanovljena v letu 1994. Vse od ustanovitve je ostala Občina Odranci po površini najmanjša občina od vseh občin v Sloveniji, saj meri le okrog 7 kvadratnih kilometrov. Je ena od specifičnih občin, saj v občino spada samo naselje Odranci. Število prebivalcev se giblje okrog 1.650.
V preteklosti sta bili glavni dejavnosti v občini poljedelstvo in živinoreja. V novem tisočletju pa se je z izgradnjo in delovanjem poslovne cone začelo razvijati tudi gospodarstvo. V občini je registriranih čez 80 poslovnih subjektov.
Občinski svet se je pred nekaj leti odločil za pospeševanje gospodarskega razvoja. Od takrat naprej išče najbolj optimalne poti za doseganje svojih ciljev. Občina je pred približno petnajstimi leti začela aktivnosti za usposobitev dela območja za poslovno cono. Ta poslovna cona je postala sodobna industrijsko poslovna cona, ki je zagotovila pogoje za nastanitev in razvoj novih domačih in tujih podjetij. S tem je bil pospešen razvoj lokalnega podjetništva, gospodarstva in novih proizvodov ter spodbuditev in povečevanje učinkovitosti, kreativnosti, inovativnosti in konkurenčnost podjetij ter ustvarjanje novih zaposlitvenih možnosti. Danes predstavlja industrijska cona Odranci pomemben razvojni in zaposlitveni center za širše območje Pomurja. V industrijski coni je zrasla proizvodnja avtodomov, katere vlagatelj je nemška firma Carthago, ki danes zaposluje že okrog 900 delavcev. Prav tako so v obrtni coni še nekatera podjetja s tujim kapitalom.
Urejena je cestna in komunalna infrastruktura, šola, vrtec ter gospodarstvo.
Po stopnji komunalne opremljenosti spada Občina Odranci med najrazvitejše občine v Sloveniji. Zaradi gospodarskega razvoja je v letu 2009 postala Občina Odranci najrazvitejša občina na področju Pomurja, saj je presegla povprečno državno stopnjo razvitosti za 13 odstotkov.
Na obrobju vasi na jugozahodni strani Odranec, občina razvija turistično in kulturno infrastrukturo. V ta namen je bil postavljen potočni mlin, ki je kopija starega ki je nekoč stal na tem mestu. Nasproti mlina stojijo trije muzeji: kovaštva, žganjarne in kmečkega orodja. Vsi objekti niso samo muzeji, ampak tudi funkcionirajo, kar je bilo že večkrat preizkušeno. V letu 2017 je bila občina uspešna na razpisu LAS Pri dobrih ljudeh s projektom Center kulturne dediščine Odranci. Zgrajen je bil gospodarski del prekmurske hiše. V naslednjih letih pa se namerava zgraditi tipično prekmursko hišo. Mimo poteka Prekmursko-Štajerska veja Jakobove poti ter sprehajalna in trim steza, katera občino povezuje sosednjo občino Beltinci. Kulturna identiteta kraja je neločljivo povezana s kašo. Odrančarji so poznani po pridelavi, predelavi in prodaji kaše. K promociji kašarstva so največ poskrbele članice Društva žena Odranci, ki so izdale knjigo receptov z naslovom Diši po ajdi
V Občini Odranci je zelo razvito tudi društveno življenje. Najstarejše društvo v občini je Prostovoljno gasilsko društvo Odranci, ki ohranja tradicijo gasilstva, vzgaja mlade gasilce in skrbi za varnost občanov. Prav tako je aktivno Društvo žena Odranci, ki se trudi ohranjati kulturno, kulinarično dediščino prednikov in prenašati na mlajše rodove ter Društvo vinogradnikov in sadjarjev Odranci.
ZGODOVINA KRAJA
Po mnenju zgodovinarjev je ime Odranci slovanskega izvora. Izviralo naj bi iz imena Hadrijan.
Ime kraja so v preteklosti različno pisali:
- leta 1411 – Adrianch
- leta 1430 – Adoriancz
- leta 1524 – Aderyancz
- v času madžarske okupacije pa Adorjánfalva
Ohranjeni zgodovinski viri pričajo, da so Odranci kraj z burno in pestro zgodovino, katero so pretežno krojili tuji gospodarji. Do leta 1918 so Odranci (kakor tudi preostali del Prekmurja) pripadali ogrskemu delu habsburške monarhije. V celotnem srednjem veku je Odrančanom gospodovalo ogrsko plemstvo, katerega prioritetni cilj je bil zgolj eksploatacija tako naravnih danosti kakor tudi svojih podložnikov za lastno blaginjo.
Odranci so skupaj s sosednjimi vasmi spadali h gradu Nempti, sedaj Lenti na Madžarskem. V letih 1411 in 1428 pa so te vasi sestavljale posebno gospodarsko enoto v sklopu turniške pražupnije. Leta 1430 so bili Odranci središče najbližje okolice, saj je bil tam sedež oskrbništva ali pristave (marof).
Med vojno med nemškim cesarjem Friderikom III. in madžarskim kraljem Matijem so grozote vojne močno prizadele tudi Odrance. O tem priča podatek, da so cesarske čete leta 1480 opustošile Odrance in sosednje vasi, zaradi česar je madžarski kralj Matija prebivalce Odranec in okolice oprostil vseh dajatev, da bi se kraji gospodarsko opomogli.
V času turških vpadov so Odrančani prav tako pretrpeli veliko hudega. Turki so vas večkrat izropali, več ljudi so pobili, nekatere pa odpeljali v sužnost. Spodnji del Prekmurja – to je območje turniške pražupnije ter kraji vzhodno od nje – je prešel pod turško nadoblast leta 1636.
Do leta 1644 so Odranci spadali pod dolnjelendavsko gospodstvo rodbine Bánffi. Tega leta je Krištof Bánffi umrl brez nasledstva, na kar so Odranci pripadli beltinški graščini rodbine Szécsenyi. Tem so sledili lastniki graščine Csákyji, nato pa rodbina Gyika in končno rodbina Zichy, katera je gospodovala na graščini do konca prve svetovne vojne, ko je zaradi agrarne reforme izgubila precejšen del svoje posesti. Zichyji so zapustili Jugoslavijo po drugi svetovni vojni.